Nż biblķužżšing og mįl beggja kynja

mynd af kvennakirkjan.is
Ķ dag er gefin śt nż žżšing į Biblķunni sem unniš hefur veriš aš ķ rśmlega hįlfan annan įratug.  Af žvķ tilefni ętla ég ašeins aš ręša um verkefniš Kvennakirkjunnar um žżšingu į textum Biblķunnar į svokallaš mįl beggja kynja. 

Annaš meginstefiš ķ ķslenskri mįlstefnu er varšveisla tungumįlsins. Markvisst er reynt aš koma ķ veg fyrir breytingar į mįlkerfinu og oršaforša. Tilgangurinn meš varšveislunni er aš halda tengslum viš ķslenskan bókmennta- og menningararf ķ gegnum ritmįl fyrri alda.1 Helsti ókostur žessarar stefnu er sį aš ekki er hugsaš fyrir žvķ aš tungumįliš sé ķ takt viš samfélagiš. Breytingum į samfélaginu setur veriš naušsynlegt aš fylgja meš breytingum į mįlinu. Hér er ekki veriš aš tala um aš smįvęgilegum breytingum žurfi aš fylgja breytingar į tungumįlinu heldur er veriš aš vķsa til grundvallarbreytinga į borš viš žaš aš konur öšlist sömu réttindi og karlmenn.

Ķ mörg žśsund įr hefur fólki veriš mismunaš eftir kyni um nęr allan heim. Žessi hefš hefur fest sig ķ sessi ķ gegnum tķšina af margvķslegum įstęšum. Žegar hefš er oršin jafn sterk og žessi hefš misréttis gegn konum var oršin er allt samfélagiš oršiš svo gegnsżrt af henni aš įstandiš telst ešlilegt og hlutlaust. Į žessu byggja einmitt rökin sem flestir mįlfręšingar, karlar sem konur, nota til aš kveša nišur žęr tillögur til breytinga sem įhugafólk um jafnrétti kynjanna hefur lagt fram varšandi kynjaša mįlnotkun.

Fremst ķ flokki mįlbreytingarsinna er söfnušur kvennakirkjunnar en žęr hafa unniš aš nżrri žżšingu biblķunnar žar sem skrifaš er į mįli beggja kynja ķ staš oršalags śtilokunar sem notast hefur veriš viš ķ hefšbundnum biblķužżšingum.2 Višbrögšin sem žetta framtak hefur vakiš ķ samfélaginu er lķklega įstęša žess aš ašrir hagsmunahópar hafa ekki lįtiš mikiš ķ sér heyra um mįlefniš en žau hafa gjarnan veriš neikvęš og framtakiš žótt mjög róttękt.

Greinarhöfundur hefur sjįlf setiš tķma ķ Hįskóla Ķslands žar sem verkefni kvennakirkjunnar var mjög gagnrżnt į forsendum mįlverndarstefnu. Žar var fariš nišrandi oršum um žęr ašferšir sem höfšu veriš notašar til aš leysa vandamįl sem upp komu viš žżšinguna. Einblķnt var į takmarkanir viš notkun į  mįli beggja kynja ķ staš žess aš skoša hvernig hęgt sé aš nżta tungumįliš sem eitt af verkfęrunum til aš berjast fyrir mannréttindum. Einblķnt var į hefšina og bent į fallega texta sem skrifašir eru ķ karlkyni ķ staš žess aš skoša feguršina ķ žvķ aš vekja fólk til umhugsunar um umhverfi sitt og viršingu fyrir öšru fólki. Fullyrt var aš notkun karlkyns ķ texta um fólk vęri hlutlaust kyn en ekki var žvķ velt upp hvort įstęšan fyrir notkun karlkyns fremur en hvorugkyns ķ texta vęri sś aš löng hefš vęri fyrir žvķ aš hampa körlum fremur en konum ķ allri umręšu.3

Stašreyndin er sś aš žaš er mjög aušvelt aš temja sér aš nota hvorugkyn frekar en karlkyn įn žess aš žaš skemmi textann į nokkurn hįtt. Sem dęmi mį nefna aš ķ žessari grein nota ég setninguna įhugafólk um jafnrétti ķ staš žess aš segja įhugamenn um jafnrétti en žaš er mjög algengt aš oršiš menn sé notaš žegar betra vęri aš nota oršiš fólk. Sama gildir um hóp af fólki žar sem kyn er ekki vitaš, žar ętti ekki aš vera vandamįl aš tala um žau ķ staš žess aš nota žeir žvķ ķ nśtķmamįli er algengt aš vķsa til lķffręšilegs kyns ķ staš mįlfręšilegs kyns. Til dęmis er talaš um aš foreldrar einhvers séu skilin, Menntamįlarįšherra og eiginmann hennar (žegar veriš er aš tala um nśverandi menntamįlarįšherra sem er kona) og góšan kennara, hana Laufey. Žetta sżnir aš aušvelt er aš nota hvorugkynsorš til aš vķsa til  hóps af fólki sem vęri auškenndur meš orši ķ karlkyni, dęmi um žaš gęti veriš: Gestirnir eru allir komnir og žau eru aš fį sér kaffi. 

Ašalatrišiš tel ég aš sé žaš aš mįlfręšingar og annaš įhugafólk um ķslenskt mįl veršur aš vara sig į žvķ aš festast ekki svo ķ ķhaldssamri hugmyndafręši aš žau verši til žess aš tungumįliš fjarlęgist fólkiš.

 

 

Heimildir:

1. Ingibjörg Siguršardóttir. (2007, október). Ķslensk mįlstefna. Fyrirlestur fluttur ķ nįmskeiši viš Hįskólann į Akureyri

2. Aušur Eir Vilhjįlmsdóttir (2005, 19. mars). Mįl beggja kynja. Morgunblašiš.

3. Gušrśn Žórhallsdóttir. (2006, mars). Mįl beggja kynja. Fyrirlestur fluttur ķ nįmskeiši viš Hįskóla Ķslands.

 


Athugasemdir

Athugasemdir eru į įbyrgš žeirra sem žęr skrį. Landpósturinn įskilur sér žó rétt til aš eyša ummęlum sem metin verša sem ęrumeišandi eša ósęmileg.
Smelltu hér til aš tilkynna óvišeigandi athugasemdir.

Svęši

Landpóstur er fréttavefur
fjölmišlafręšinema viš Hįskólann į Akureyri. 
KENNARAR OG UMSJÓNARMENN
Birgir Gušmundsson, Hjalti Žór Hreinsson, Sigrśn Stefįnsdóttir